»Pravica gluhih, da se izobražujejo v znakovnem jeziku, je njihov naravni jezik.«

»Pričakujemo, da bo država na podlagi obeh strateških dokumentov poskrbela za sistemski razvoj znakovnega jezika. Razviti je treba večjo bazo kretenj, uvesti predmet znakovni jezik v šolah, kjer se šolajo gluhi, raziskati slovnične značilnosti jezika ter ga implementirati v vse ravni življenja gluhih.«

»Borim se za to, da se znakovni jezik, ki je materni jezik gluhih in naglušnih, kot tak umesti tudi v ustavo.«

»Da, to je zelo pomembno. Zakaj? Ker se imajo gluhi otroci na ta način priložnost seznaniti s pravljicami v znakovnem jeziku.«

»Mojemu očetu, ki je hodil v šolo za gluhe, so za hrbet vezali roke ‒ mahati ne smeš, znakovni jezik je v učilnici prepovedan.«

»Gluhi ne slišijo televizije, ne poslušajo radia, ne slišijo pogovora in komunikacije, so zaprti v svojem znakovnem jeziku.«

»Se spomnim nekega starejšega gluhega, ki je pri svojih 55 letih prvič videl gledališko predstavo Žogica Marogica v znakovnem jeziku, in to je bilo res ganljivo.«

»To je pomemben dosežek za ohranitev edinega jezika, v katerem se pri nas sporazumeva 1500 gluhih, vendar je kretenj občutno premalo za potrebe gluhih, ki danes vstopajo v različne sfere družbenega življenja, kot so fakultete, sodišča, psihoterapije in drugo.«

»Financirajo se projektno v okviru splošne jezikovne politike, pri čemer projekti za razvoj tega jezika za pridobivanje sredstev tekmujejo z vsemi drugimi. To lahko pomeni slabše izhodiščne možnosti za prijavitelje iz skupnosti gluhih.«